Trg je bil vedno hrupen – turisti, kavarne, ulični glasbeniki. Toda tisto jutro je običajni mestni hrup prekinil krik.
Najprej so vsi videli eno ptico, ki je padala z višine. Potem še nekaj. In čez nekaj sekund je nad trgom že visel temen roj, ki se je strmo spuščal. Ljudje so se v strahu razbežali na vse strani – zdelo se je, da se je nebo dobesedno »rušilo«.
»Gospod! Kaj se dogaja?!« – je zakričala ženska pri fontani.
»Pod nadstrešek! Hitro!« – moški v črni jakni je potegnil dekle na stran in jo rešil pred padcem še ene ptice.
Nekateri so padali in se spotikali, drugi so tekli k avtobusni postaji in si z rokami zakrivali glave. Nekaj ljudi je zbežalo v najbližjo kavarno in zaloputnilo steklena vrata. Atmosfera je postala napeta, kot da bi mesto pristalo v kadru zaskrbljujočih novic.
Čez minuto se je tok ptic nenadoma ustavil. Na tleh je ležalo na desetine majhnih temnih teles – nekateri so še mahali s krili, drugi pa se niso več premikali.
Policija je prispela hitro. Policisti so obkrožili trg in začeli prositi ljudi, naj ohranijo razdaljo.
„Je to kemični napad?“ je vprašal prestrašen moški.
„Ni podatkov, da je to nevarno za ljudi,“ je samozavestno odgovoril mlad policist, čeprav je bilo iz njegovih oči vidno, da tudi sam ne razume, kaj se dogaja.
Čez dvajset minut so prišli ekologisti in veterinarji. Med njimi je bila znana ornitologinja Elena Sarkisjan. Ona je prva začela pregledovati ptice.
Elena je trupla pregledovala pozorno, brez hitenja. Nato se je obrnila k kolegu in tiho, a jasno rekla:
„To so strnadi. In skoraj vsi so mladi.“
Uradniki so si oddahnili – napetost je opazno popustila.
Veterinarji so sporočili, da je del ptic uspelo rešiti – nekaj deset jih je že poslali v rehabilitacijski center.
Do večera so očistili območje. Ljudje so še vedno razpravljali o tem, kar so videli, pregledovali posnetke na telefonih in delili svoje izkušnje.
Medtem ko je Elena zbirala opremo, je k njej pristopil tisti fant s kamero. Pohištvo za dom
– S tem se ukvarjate že veliko let. Vas ni strah videti takšnih stvari?
Nekoliko se je nasmehnila:
– Strašno je, ko ljudje panikarijo. Ptice pa … ptice se bodo znašle. Vedno se znašajo.
V tistem trenutku je pred meglenim nebom preletela majhna jata strig – tisti, ki so preživeli. Ljudje so dvignili glave in prvič tisti dan na trgu ni bilo več kričanja, ampak tiho, olajšano vzdihovanje. Policisti so vzdihnili – napetost je opazno popustila.
Veterinarji so sporočili, da je del ptic uspelo rešiti – nekaj deset jih je že poslali v rehabilitacijski center.
Do večera so trg očistili. Ljudje so še vedno razpravljali o tem, kar so videli, pregledovali posnetke na telefonih, delili svoje izkušnje.
Medtem ko je Elena zbirala opremo, je k njej pristopil tisti fant s kamero. Pohištvo za dom
– S tem se ukvarjate že veliko let. Vas ni strah videti takšnih stvari?
Nekoliko se je nasmehnila:
– Strašno je, ko ljudje panikarijo. Ptice pa … ptice se bodo znašle. Vedno se znašejo.
V tistem trenutku je pred meglenim nebom preletela majhna jata strig – tiste, ki so preživele. Ljudje so dvignili glave in prvič tisti dan na trgu ni bilo več kričanja, ampak tiho, olajšano vzdihovanje.
