Bilo je običajno sončno jutro v majhnem predmestju. Petletni Maksim se je igral na dvorišču s prijatelji, njegovi starši pa so se pripravljali na potovanje. Danes je mama morala odpeljati novorojeno sestrico Anjo k babici, da bi si po porodu malo odpočila.
Maksim je zelo ljubil svojo sestrico in vsak dan nestrpno čakal, kdaj bo lahko z njo igral. Kljub majhni starosti je razumel, da je Anya najbolj krhka in nemočna v njihovi družini.
Avto je stal na dvorišču, mama je hitro preverila otroški avtosedež, oče pa je stvari naložil v prtljažnik. Maksim je stal ob strani in opazoval, kako je mama previdno položila dojenčico v sedež. Čez nekaj minut se je mama usedla za volan in družina se je odpravila na pot.
Vendar se je cesta izkazala za nevarnejšo, kot je bilo videti. V ovinku je avto nepričakovano zdrsnil – morda zaradi mokrega asfalta po nočnem dežju. Avto je izgubil nadzor in trčil v drog, takoj po trku pa je zagorel.
Maksim, ki je sedel na zadnjem sedežu poleg sestre, se je prestrašil. Ognjeni jeziki so hitro zajeli notranjost avtomobila, dim je napolnil prostor in zdelo se je, da bo vse okoli eksplodiralo.
Mama je bila v šoku in ni mogla hitro reagirati – trk je bil močan. Toda Maksim je kljub strahu in bolečini razumel eno – rešiti mora Anjo.
Maksim je potegnil varnostni pas in se trudil, da ne bi panike. Zunanja vrata so bila zataknjena in se niso odprla, a na srečo so bila zadnja vrata rahlo odprta – udarec jih je rahlo poškodoval.
Z močjo petletnega otroka je Maksim odprl vrata, vzel krhko deklico v naročje in se izvlekel iz avtomobila. Njegove majhne noge so se tresle, srce mu je razbijalo, vendar je vedel, da mora teči.
Sosedje so zaslišali alarm in krike in so prihiteli na ulico. Eden od njih je poklical gasilce in rešilce. Maksim je trdno držal sestrico, da ne bi padla.
Gasilci so hitro prispeli in pogasili ogenj. Mamo, Maksima in Anjo so odpeljali v bolnišnico na pregled.
Na srečo otroci niso utrpeli resnih poškodb, le manjše opekline in odrgnine. Mama je bila sinu hvaležna za njegovo neverjetno pogumnost in odločnost.
Zdravniki so Maksima imenovali za pravega junaka – otroka, ki je kljub grozni situaciji uspel rešiti življenje mlajši sestrici.
Od takrat je Maksim še bolj zbližal z Ano. Za vso družino je simbol moči in poguma.
Ta zgodba vsem opominja, da lahko tudi najmlajši naredijo veliko stvar, če v njihovem srcu živi ljubezen in pogum.
