To se je zgodilo zgodaj zjutraj ob obali Nove Škotske. Lokalni ribiči, navajeni tišine in enakomernega ritma morja, so se prvič po dolgih letih ustavili in ne verjeli svojim očem.
Morje je bilo mirno. Ni bilo vetra niti valov. Toda nenadoma je voda v središču zaliva začela vreti, kot da bi nekdo pod površino vklopil ogromen kotel. Zračni mehurčki so se dvigali z neverjetno hitrostjo, površina pa je vrela kot vulkanski izvir.
„Tam je nekaj živega,“ je zaklical eden od ribičev in prijel daljnogled. „Gane se!“
Čez nekaj sekund se je iz vode pojavilo nekaj okroglega, ogromnega in čudno ravnega. Sončni žarki so se odbijali od njegove površine in ustvarjali učinek, kot da se je v zalivu odprlo ogromno oko.
Ribiči niso razumeli, kaj vidijo. Nekateri so menili, da je to nova vrsta podvodnega plovila. Drugi so menili, da je to del stare ladje ali znanstvene opreme. Toda nobena znana vrsta tehnike ni imela takšne oblike.
Madež na vodi je rasel in kmalu je postalo jasno, da to ni bil le mehurček ali plavajoči odpadki. Površina objekta je bila gladka, prosojna kot steklo, vendar ni v celoti odbijala svetlobe. Zdelo se je, da je v notranjosti nekaj v gibanju.
Eden od očividcev je vse posnel s telefonom. Na posnetkih je vidno, da »oko« kot da sledi čolnom, se počasi obrača, kot da je živo bitje. Nato pa se je v trenutku površina ponovno spenila in objekt je izginil, za seboj pa pustil le toplo, komaj dimajočo vodo.
Naslednji dan so območje ogradili. Prišli so vojaki. Voda v zalivu je bila nenormalno topla, naprave pa so zaznale močna nihanja magnetnega polja.
Ko so novinarji poskušali postaviti vprašanja, so predstavniki obalne straže odgovorili kratko:
»Ni nobene nevarnosti. To je naravni pojav.«
A lokalni ribiči so prepričani, da narava s tem nima nič.
Od takrat vsako noč nekdo na obzorju vidi šibko modro svetlobo. Zažari se za sekundo – in izgine, kot da ocean še vedno mežika s svojim velikanskim očesom.
