Marija se je vedno trudila kupovati živila v isti trgovini. Majhna mesnica v bližini njenega doma je bila znana po svežini in kakovosti. Prodajalec jo je poznal po imenu, vedno ji je prihranil najboljše kose in se nasmehnil: »Za vas samo najboljše.«
Toda tisti dan je za pultom stal nov človek – visok, suh fant z utrujenim obrazom. Njegov pogled je bil čuden: na videz prijazen, a nekako zaskrbljen.
»Kaj boste vzeli?« je vprašal in si hitro obrisal roke.
»Govedino, za kotlete,« je odgovorila Maria.
Izbral je kos, ga zavil v papir in vse je izgledalo povsem običajno.
Doma je Maria razporedila nakup in vklopila radio – običajno ozadje za kuhanje. Vzela je nož in naredila prvi rez v mesu. Toda namesto pričakovane teksture je videla nekaj tujega.
Prav v sredini kosa je zasijalo nekaj, zavito v polietilen. Najprej je Maria mislila, da je to naključni odpadek, ki je prišel v proizvodnjo. Toda ko je izvlekla zavoj, ji je srce poskočilo: vrečka je bila skrbno zavezana, kot da jo je nekdo namerno skril.
Roke so ji drgetale, ko je odvila folijo. Notri je bil sveženj bankovcev in majhen list papirja. Na njem je bilo s krivim pisom napisano:
»Če to bereš, pomeni, da me ni več.«
Maria je v paniki spustila zavoj na mizo. Misli so se ji vrtele v glavi: čigav je ta denar? Kdo je napisal sporočilo? Je prišel k njej po naključju?
Spomnila se je pogleda novega prodajalca. Njegov napet nasmeh, tresoče roke, naglica. V glavi se ji je porodila misel: »Kaj če mi je ta zavoj namenoma dal prav meni?«
Noč je minila v nočni mori. Marija je sedela v kuhinji, gledala vrečko z denarjem in ni vedela, kaj naj stori. Naj jo zavrže? Naj jo skrije? Ali naj o tem obvesti policijo?
Zjutraj se je odločila. Ko je prišla na policijsko postajo, je Marija povedala vse. Sprva ji niso verjeli, toda ko je položila zavoj na mizo, se je policist namrščil.
»Vi ste prva, ki je prišla,« je rekel tiho. »Ampak niste prva, ki je to našla.«
Izkazalo se je, da je v mestu že nekaj tednov potekala preiskava. Več ljudi je na policijo prineslo meso, v katerem so našli enake zavojčke – z denarjem in skrivnostnimi sporočili. Vsa pisma so bila napisana z istim pisom.
Preiskovalci so menili, da gre za podzemno mrežo. Denar, skrit v živilih, je bil uporabljen za tajno prenašanje »pošiljk« od ene osebe do druge. Toda eden od udeležencev igre je izginil.
Marie so prosili, naj podrobno opiše prodajalca. Njene besede so se ujemale s portretom moškega, ki ga je policija že dolgo iskala. Bil je nekdanji zaposleni v mesni industriji, povezan s kriminalno združbo.
Po eni od verzij je bil prav on tisti, ki je poskušal »posredovati sporočilo«, vendar je to morda storil namerno prek kupca, da bi pritegnil pozornost. Vedel je namreč, da bo prej ali slej nekdo odkril skrivališče.
Marija se je znašla v središču zgodbe, ki ji je zmrzovala kri. Ne mogla je verjeti, da se je običajen nakup mesa spremenil v skrivnost z denarjem in namigi na smrt.
Kdo je napisal te zapiske?
Je bil njihov avtor živ?
In najpomembneje – zakaj je prav ona postala lastnica tega kosa?
Ta vprašanja so ostala brez odgovora, Maria pa je še dolgo tresla, ko je hodila mimo tiste mesnice…
